Projekt je začasno vzpostavljena organizacijska struktura, katere cilj je izdelati enkraten, nek točno določen izdelek, storitev ali rezultat.
Projekt ima začetek in zaključek, ki nastopi ko::
So cilji projekta izpolnjeni ALI
Ko postane jasno, da ciljev projekta ne bo mogoče izpolniti ALI
Če postane jasno, da cilji projekta niso več relevantni
Projekt je v časovnem smislu praviloma KRATEK.
projekt gradnje neke stavbe, ki je enaka kot v prejšnjem projektu, je zopet projekt
Zasnova ali razvoj novega produkta: nov BMW serije 5
Gradnja tovarne za izdelavo novega izdelka
Informacijski sistem
Podatkovni center
Gradnja štadiona
Uporaba znanj, izkušenj, orodij in tehnik v okviru projektnih aktivnosti, ki omogočajo izvajanje projekta in izpolnitev ciljev projekta.
Project Management Institute
pmbok opredeljuje naslednja področja znanja:
Obvladovanje integracije in obsega projekta
Obvladovanje časovnih parametrov in trajanja projekta
Nadzor stroškov podjetja
Obvladovanje kakovosti projekta in človeških virov
Komuniciranje na projektu
Obvladovanje tveganj
Procurement
4.1.
Portfelj je skupina projektov in programov, ki potekajo oz morajo potekati medsebojno koordinirano, ker skupaj izpolnjujejo enega ali več strateških ciljev podjetja. Program in projekti niso nujno medsebojno odvisni.
pokriva enega ali več portfeljov in z njim povezane naloge (identificiranje projektov in programov, njihova priotirizacija, ter vodenje nadzor in upravljanje)
4.2.
Program je skupina med seboj povezanih in odvisnih projektov, ki so vodeni in koordinirani v smeri pridobivanja pozitivnih učinkov, ki ob individualnem in izoliranem vodenju ne bi bili možni. Program mora doseči nek skupen cilj.
je centralizirano vodenje in koordiniranje v smeri zagotavljanja izpolnjevanja skupnega cilja programa. Fokusira se na medsebojne povezave in odvisnosti med projekti.
Projektni vodja, sponzor, uporabnik in projektna ekipa
Projekt je začasna organizacijska struktura, medtem ko REDNE DNEVNE AKTIVNOSTI potekajo ves čas.
projekt razvoja novega izdelka, projekt lansiranja na trg, proizvodnja izdelka
metodologija, po kateri se izdeluje izdelke, ki nastajajo v okviru projekta. Metodologija je odvisna od stroke, v okviru katere izdelek nastaja.
7.1.
Gre za definicijo projekta. Opredeliti je treba obseg projekta in vse ostale omejitve (časovni okvirji, finančni okvirji, cilji, izdelki, sponzorja projekta, ostalo). Opredeliti je treba tudi udeležence oz akterje na projektu (stakeholders)
uraden dokument, ki definira projekt in na podlagi katerega se prične planiranje, naj bi opredelil tudi vodjo projekta
posameznik ali skupina (npr. Uprava podjetja), ki je neposredno zainteresirana za uspeh projekta in ga tudi financira
vsi posamezniki, ki lahko kakorokoli vplivajo na potek projekta in ki imajo v zvezi s projektom vsak svoje interese – register udeležencev vsebuje vse udeležence in podatke o njih.
ePoslovanje je način delovanja, organiziranja ter notranjega in zunanjega sodelovanja organizacije (poslovni ali organizacijski sistem) podprt z dosežki informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (aplikacije, storitve, tehnološka infrastruktura). Ena od posledic in značilnosti ePoslovanja je širjenje mej informacijskih sistemov preko meja poslovnih in organizacijskih sistemov.
2.1.
(business to business) Oblika ePoslovanja med podjetji. Po mnenju mnogih je to oblika ePoslovanja, kjer se učinkovitost vpletenih relativno najbolj poveča.
2.2.
(business to customer) Vpletena podjetje in potrošnik. Tipičen primer je aplikacija za prodajo preko interneta.
2.3.
(business to employee) ePoslovanje je v prvi vrsti način delovanja in organiziranosti v podjetju, ki nujno ne pogojuje eksternosti. Interna oblika ePoslovanja je ponavadi podprta s portalom.
2.4.
(government to government) in/ali O2O (office to office) Vpletene so enote v okviru državne uprave. Le ta je kompleksen organizacijski sistem, katerega učinkovitost lahko povečamo z vpeljavo ePoslovanja.
2.5.
(government to citizen) ePoslovanje med državno upravo in državljanom. Ta oblika ima pomemben prispevek k splošni učinkovitosti družbe kot celote v informacijski družbi, saj omogoča učinkovito urejanje postopkov z vpeljavo ePoslovanja.
2.6.
(government to business) Med podjetjem in državno upravo. Tudi ta oblika bo preko večje učinkovitosti podjetij prispevala k večji učinkovitosti družbe kot celote.
Marketing 1.0: produktna usmerjenost
Marketing 2.0: usmerjenost k stranki
Marketing 3.0: usmerjenost k interesom celotne družbe, sodobne tehnologije omogočajo
strankam, da postanejo aktivne pri oblikovanju novih storitev. Ta marketing zelo sloni na IT
(analize, primerjave). Še vedno stremi v to, da maksimalno zadovolji stranko, vendar pri tem
upošteva interese družbe kot celote in celovito podobo podjetja.
Stranke predstavljajo vir prihodkov za podjetje. Zato je skrb za stranko podjetju zelo pomembna. CRM je področje, ki je logično nadaljevalo vsebinske napore na področju skrbi za stranko.
Cilji CRM:
Podjetju oz zaposlenim zagotoviti enoten in celovit pogled nad vsemi podatki o strankah Omogočiti pogled na vso komunikacijo stranke s podjetjem Podjetju omogočiti odkriti najboljše stranke Zagotoviti zvestobo (najboljših) strank
3.1.
Zajem in sledenje vseh stikov (komunikacij) stranke s podjetjem, ena stranka ima lahko več računov. 3.2.
Osebju zagotavlja potrebna programska orodja in podatke za učinkovito prodajo produktov. Zagotavlja hiter dostop do podatkov o strankah (pretekli nakupi, specifične zahteve, potencialna področja zanimanja) 3.3.
Omogoča pipravo in izvedbo oglaševalskih akcij ter analizo odzivov nanje. Zagotavlja hiter odziv na zahteve strank in izpolnitev pričakovanj stranke. 3.4.
Osebju zagotavlja programska orodja in podatke za učinkovito izvajanje podpornih aktivnosti. Podpora je v kontekstu posamezne gospodarske branže.
3.5.
Omogoča identifikacijo in nagrajevanje najzvestejših in najbolj dobičkonosnih strank.
4.1.
Uporabljanje CRM za pridobitev novih strank. Cilj je, da začnejo stranke zaznavati izdelke in podjetje kot nadpovprečno. Ključna so področja upravljanja stikov, prodaje, neposrednega oglaševanja in izpolnitve pričakovanj.
4.2.
Uporabljanje CRM za nadgrajevanje odnosa s strankami. Cilj je nuditi nadpovprečni storitvi podpore in prodaje. Prodaja vključuje avtomatizacijo procesa prodaje in usmerjeno oglaševanje zlasti kot orodja za prodajo dodatnih artiklov in nadgradenj.
4.3.
Crm kot orodje za iskanje in nagrajevanje svojih najbolj zvestih in dobičkonosnih strank, s stranko se oblikuje poseben odnos.
5.1.
Identifikacia najbolj dobičkonosnih strank, prilagajanje in personalizacija produktov in storitev skladno z zahtevami, željami in navadami strank, enaka izkušnja za stranko neodvisno od mesta oz načina dostopa.
5.2.
Preko 50% CRM projektov ne izpolni začetnih pričakovanj, 20% implementacij je škodovalo odnosu s strankami. Glavni razlogi za to so pomanjkanje priprave na izpeljavo
in pomanjkanje razumevanja problematike. Za uspešen CRM je potrebna tudi prenovitev poslovnih procesov.
6.1.
Stranki olajša komunikacijo s podjetjem, skrbi za konsistentno sinhronizacijo interakcije s stranko preko vseh kanalov in omogoča, da stranke s podjetjem lažje poslujejo.
6.2.
Omogoča celovit pogled na stranko in vse podatke, ter celovit pogled na komunikacijo stranke s podjetjem.
6.3.
Omogoča vpogled v podatke o odnosih s stranko, njenih željah in dobičkonosnosti. Podatke črpa iz podatkovnega skladišča in drugih podatkovnih baz. Omogoča analizo in predvidevanje vrednot in obnašanja strank ter napovedovanje povpraševanja. Omogoča tudi oblikovanje ponudb, ki so prilagojene potrebam stranke.
6.4.
Vsem uporabnikom omogoča dostop do orodij in informacij glede na njihove vloge in zahteve. Zaposlenim omogoča hitrejši odziv na zahteve strank. Omogoča neposredno uporabo in dostop do vse notranjih in zunanjih podatkov o strankah.
Crm ni uspel zagotoviti, da se stranki ponuja to, kar res želi/potrebuje. Vsaki stranki se je treba prilagoditi in prikupiti. Prednosti CRM so večinoma prednosti za podjetje in ne za stranko.
Crm – sodobni trendi: potrebne spremembe v organizacijskih in poslovnih procesih, ki bodo omogočali, da se podjetje odzove na želje/potrebe vsake posamezne stranke.
Glavni razlog neuspeha je produktna usmerjenost marketinga. Potreba po spremembi filozofije v usmerjenost stranki je za nekatera okolja »preveč«. 8.1.
8.2.
Primeri nerazumevanja: CRM je le tehnologija, CRM je orodje za posredovane posebnih ponudb, ...
8.3.
Planiranje mora biti podprto z merljivimi cilji. Lahko so finančni, organizacijski,... primeri: povečanje prodaje, znižanje stroškov prodaje Slabo planiranje poveča verjetnost, da bodo fokusi usmerjeni v neprava področja.
8.4.
Uvajanje zahtevnih orodij zahteva izkušene uporabnike, ki jih bodo znali koristiti. Uvajanje CRM zahteva oblikovanje novih izkušenj preko usmerjenosti v potrebe strank. Izobraževanju je potrebno posvetiti dovolj časa.
8.5.
Podcenjevanje različnih vrst stroškov ali nepripravljenost vodstva za povečanje proračuna med potekom projekta.
8.6.
Orodja so že dosegla viso nivo zrelosti in imajo visok nabor funkcionalnosti, zato je lasten razvoj orodij praviloma napačna odločitev, saj je orodje lahko zelo neučinkovito.
8.7.
Brez podpore najvišjega vodstva bo uvajanje CRM neuspešno, potrebna je močna podpora vodstva. Uvajanje CRM mora biti projekt, ki ima sponzorja in promotorja iz uprave podjetja.